ШТО Е "ГЕШТАЛТ" ТЕРАПИЈА?

Што е гешталт терапија?

 Ge{talt terapijata e edna od {iroko prifatenite novi psihoterapi-
ski pravci. Ovoj vid na psihoterapija ja primenil i postojano ja
razvival vo svojot dolg i ploden `ivot tatkoto na Ge{talt psihoterapijata - Fric Perls.
Zborot ,, ge{talt,, ima germansko poteklo i zna~i celina, primarno
dadena, koja ne se sveduva samo na zbir na elementi, tuku e i nov
kvalitet.
Spored Perls, nekomletiraniot emocionalen ge{talt sozdava odre-
deni psiholo{ki problemi kaj lu|eto, toj ja tro{i energijata i taa
ostanuva zarobena vo zgr~enite muskuli na teloto, mimikata i glasot,
simboli~kite sodr`ini. Vo psiholo{ka smisla toa zna~i deka nekoi
lu|e kako da nemaat o~i, usta, race i u{i.
  
   Osnovna cel na Ge{talt terapijata e da i pomogne na li~nosta da postigne integriranost i celovitost. Integriranosta podrazbira li~nost koja e
celina i koja e sostavena od ~uvstva, percepcii, mislewe i fizi~ko telo. ^ovekot e zdrav dodeka e vo kontakt so samiot sebe, so svojata okolina i odnosite me|u sebe i okolinata.
Svesnosta i kontaktot se osnovni celi na Ge{talt terapijata.
Pokraj ovie mo`e da se napomenat i integracija, maturacija, odgovornost,
avtenti~nost, self regulacija i promena na odnesuvaweto.
Ozdravuvaweto se postignuva so obnovuvawe na svesnosta, za sebe i
svoite potrebi, koja nekoga{ vo minatoto sme ja izgubile.
Sovremeniot  ~ovekot malku znae za vistinskoto tvore~ko `iveewe.
Toj `ivee kako avtomat i poln e so stravuavwa. Negovoto lice e
polno so dosada, bez izraz ili luto, kako napolno da ja izgubil
spontanosta i tvore~koto izrazuvawe. Sovremeniot ~ovek svojot `ivot go `ivee so verbalni i intelektualni ve`bi: toj se davi vo moreto na zborovi
bez kraj, nastojuva da go vrati minatoto ili da ja voobli~i idninata, a toa
 {to ,,sega,, go pravi za nego e samo dosada od koja treba da se spasi.

 Ge{talt terapijata nudi humanisti~ki pristap, ubeduvawe deka
~ovekot mo`e da `ivee potpolno, pobogato. pozadovolno i da veruva
vo sebesi. Ge{talt terapijata nudi psihi~ko rastewe i razvivawe,
{irewe i otkrivawe na sebesi. Ne u~i kako povtorno da ~uvstvuvame,
da se smeeme, da pla~eme ili da bideme besni. Ne u~i kako da otkrieme {to e
za nas dobro a {to lo{o, {to ni e potrebno a {to ne.
Za seto ova ni e potreben psiholo{ki prostor koj treba da go
osoznaeme i otkrieme i da bide NA[ i vo NAS.
  
                       

 

                OD [TO SE SOSTOI GE[TALT TRENINGOT?

Trening programata se sostoi od vkupno 1450 ~asa

• 600 ~asa teorija i metodologija po iskustven pat
• 150 ~asa supervizija
• 400 ~asa klini~ka praksa
• 250 ~asa individualno terapisko iskustvo
• 50 ~asa personalna preferencija

 

Bazi~na programa

• Istorija i koreni na ge{talt teorija (psihoanaliza, egzistencijalizam, fenomenologija . . )
• Teorija na ge{talt terapija
• Tehniki na ge{talt terapija
• Dinamska strukturalna dijagnostika
• DSM
• Ge{talt dijagnostika
• Klini~ki priodi
• nevrozi, psihozi, borderlajn, zavisnosti
• Fenomenolo{ko pole na primena
• individualno
• parovi
• semejstva
• grupi
• Ge{talt terapevtot vo terapiski proces
• Eti~ki principi vo ge{talt psihoterapijata

ТРЕНИНГ СТАНДАРДИ

TEORETSKI TRENING KURSEVI( 600 ~asa)

• Treningot treba da trae minimum 600 ~asa.Ovie se konkretni kontakt-~asovi.Eden ~as e 60 minuti na kontakt pome|u trenerot i studentot ili so grupata studenti.
• Trening standardite imaat isto taka nasoki za sodr`inata.Mora da postoi bazi~no znaewe na osnovnata Ge{talt literatura.
• Teorija i metodologija
• Bazi~na programa

 

KLINI^KA PRAKSA( 400 ^ASA )

Praksata e definirana kako klini~ka praksa.Ima dva mo`ni na~ini:

• Praksata se sostoi od grupa na Ge{talt terapevti ,koi zaedno rabotat na procesot na primena ,dijagnostika,tretman i evaualacija.Tie gi predavaat pacientite edni na drugi.Redovno diskutiraat za slu~aite.Postoi dogovor so psihijatar koj }e garantira brzo povrzuvawe so medicinskiot i psihijatriskiot kurs.Ima forma na intervizija.Ima mo`nost da se dobijat konsultacii.Ima kontakti so drugi profesionalci od oblasta.Vo praksata treba da ima barem nekoi ~lenovi koi se ~lenovi na NAGT ili ~len na EAGT.Vo dobra praksa grupata mo`e da odlu~i koi klienti se najpogodni za praktikantot.

• Postoe~ka praksa vo oblasta na mentalnoto zdravje.Ova prakti~no iskustvo mo`e da se stekne so rabota vo bolnica ,vo dnevna klinika i na bilo koe drugo mesto koe odgovara za ovoj tip na praksa.

 

• Se prepora~uva da se pominat barem 100 ~asa vo primena na Ge{talt terapija.

• Prakti~noto iskustvo e 400 ~asa.Toa zna~i barem 400 sesii so selektirani klienti (poedinci,grupi,dvojki,semejstva,se preferira razli~ni tipovi na klienti)

 

• Prakti~noto iskustvo treba da trae najmalku dve godini.

• Prakti~noto iskustvo treba da bide odobreno od Senior trenerot i programata za obuka,i ova odobruvawe treba da bide na pismeno.Institutot razviva kriteriumi za toa kade }e se posetuva praksa.

 

• Potrebno e da ima izjava na sorabotka pome|u prakti~noto iskustvo i programata za obuka,praksata treba da funkcionira vo ramkite na postoe~kite standardi za profesijata.Treba da postojat dobri rabotni opisi na procedurite,primawe na informacii,dijagnoza,rabotni sostanoci i konsultacii.

• Treba da ima procedura za rabota so po~etnici terapevti.Rabotata treba da se obavuva pod supervizija na Senior Ge{talt terapevt koj ima svoja diploma za Ge{talt terapevt.

 

• Institucijata ima godi{en izve{taj na nivnata praksa,brojot na klienti,brojot na kontakti,dijagnozite i tipot na klienti itn.

SUPERVIZIJA ( 150 ~asa)

• Supervizijata e mnogu va`en del od programata za obuka.Supervizijata e procesot kade praktikantot ja diskutira svojata rabota so supervizorot i taa mu pomaga vo procesot na razvivawe na svojata profesionalnost kako Ge{talt terapevt.Supervizijata e glaven proces vo obukata na Ge{talt terapevtot.Supervizijata se gleda kako proces koj trae.
• Samo supervizija koja trae edna godina so ist supervizor }e se smeta kako supervizija.Praktikantot potrebno e da ima supervizija na barem sekoja ~etvrta seansa so klient.
• Toa e edukativen proces voden od iskusen Ge{talt terapevt koj e na nekoj na~in ovlasten(sertificiran) od NAGT da go raboti toa.Koga nema sertifikat,toga{ mora da ima barem deset godini iskustvo kako Ge{talt terapevt.Se prepora~uva da ima  programa za obuka za supervizori.Ovaa obuka za supervizori treba da bide barem 50 ~asa u~ewe i 25 ~asa na hipervizija (supervizija na supervizija)
• Edna tretina od supervizijata treba da bide individualna,dve tretini mo`e da bidat vo mali grupi.Supervizorot se stremi da ima pove}e slu~ai koi }e se diskutiraat vo grupata.
• Supervizorot e ~len na timot za obuka i ima najmalku edna{ vo godinata kontakti so trenerite na programata.
• Supervizorot treba da se dogovori so praktikantot za toa koi klienti }e bidat diskutirani za vreme na supervizijata.
• Supervizorot dostavuva izve{taj za superviziranata rabota do Senior trenerot na sekoja 25 seansa ili barem edna{ godi{no.
• Supervizijata broi maksimum 50 seansi so eden supervizor.
• Supervizorot nemo`e da bide istata li~nost kako trenerot ,li~niot terapevt ili onoj koj e odgovoren za praktikantot vo klini~kata praksa vo isto vreme.Mo`no e trenerot podocna da stane supervizor.

 

LI^NA TERAPIJA (individualno terapevsko iskustvo 250 ~asa)

• Li~noto terapevsko iskustvo e apsolutno zadol`itelno za rabota kako Ge{talt terapevt.Li~nata terapija implicira deka praktikantot se izlo`il sebesi na metodot,tretmanot i za~estenosta na kontakt koj se primenuva  vo rabota so klient,a koj {to taa/toj planira da go primenuva.Del od li~nata terapija e integrirana vo iskustveniot del na programata za obuka.Potrebni se najmalku 50 ~asa individualna rabota.
• Li~noto terapevsko iskustvo mora da se stekne vo rabota so registriran Ge{talt terapevt(~len na EAGT ili na NAGT).Koga ova ne e vozmo`no toga{ li~noto terapisko iskustvo se steknuva so najiskusniot Ge{talt terapevt vo zemjata ( najmalku 5 godini iskustvo kako Ge{talt terapevt).
• Terapevtot dostavuva pismena potvrda do Senior trenerot za brojot na seansi i nivnoto traewe.
• Individualnata rabota mo`e da se posetuva kaj 2 razli~ni terapevti.
• Li~noto terapevtsko iskustvo treba da trae pove}e godini i e delumno vklu~eno vo forma na grupna Ge{talt rabota,a delumno treba da bide vo vid na individualna terapija.

 

SLOBODEN IZBOR( 50 ~asa )

• Ovie ~asovi treba da bidat vo poleto na Ge{talt terapija, vo steknuvawe iskustvo na razli~ni stilovi na rabota vo Ge{talt terapijata.Poradi toa razmena na studenti so drugi priznaeni Evropski instituti se dobredojdeni.
•  Tie se ~asovi na kontakt i mo`e da se posetuvaat vo isto vreme so obukata ili po nea.
• Senior trenerot ili NAGT treba da gi odobri ovie ~asovi.
• Koga e mo`no NAGT mo`e da priznae programi i da dade odnapred sertificirani ~asovi na programata(kongres,rabotilnica,kurs)
• Mora da ima pismena potvrda za ovie ~asovi.

 

KONTINUIRANA EDUKACIJA I EVROPSKIOT GE[TALT SERTIFIKAT

• Poznato e deka u~eweto nikoga{ ne zavr{uva so zavr{uvaweto na obukata.Mora da ima postojana nadgradba vo profesijata.Poradi toa Ge{talt terapevtite mora da prodol`at so nivniot razvoj.
• Sertifikacijata na programite treba da bide obnovuvana na sekoi 5 godini.
• Sertifikacijata na Ge{talt terapevti isto taka treba da bide obnovuvana na sekoi 5 godini.
• Vo ovie 5 godini ~lenovite mora da u~estvuvaat na 100 ~asa kontinuirana edukacija.Podeleno na sledniot na~in:
• 20 ~asa supervizija
• 30 ~asa kongresi,seminari,kursevi,rabotilnici
• 50 ~asa intervizija,u~estvo vo grupa so kolegi okolu sopstvenata rabota kako terapevt ili u~ej}i za Ge{talt ili obuka na drugi vo Ge{talt terapija,pi{uvawe za Ge{talt terapija,nau~en trud.
• potrebni se pi{ani deklaracii kako potvrda za ovie aktivnosti.

 

 

ЕТИЧКИ КОД И ПРОФЕСИОНАЛНА ПРАКСА

Makedonska Nacionalna Asocijacija za Ge{talt Terapija ,, Kontakt,,

 

Voved
Eti~kiot Kod na MNAGT i profesionalna praksa pretstavuva vodi~ za site individualni i institucionalni ~lenovi na Makedonskata Nacionalna Asocijacija za Ge{talt Terapija- ,, Kontakt ,,
Ima cel da im pomogne na praktikantite da se koristat so Ge{talt terapijata na eti~ki na~in.
Ponatamu,ovoj Kod ja informira javnosta za toa kakvo odnesuvawe tie mo`at da o~ekuvaat vo kontekst na psihoterapija i edukacija.
Ovoj Kod e vo soglasnost so nacionalnite pravni normi.
Ovoj Kod e vo tri dela : prviot del e zapoznavawe so Kodot i iznesuvawe na osnovnoto gledi{te za Etikata; vtoriot del e su{tinata na Kodot i ja objasnuva definicijata na fundamentalnite vrednosti i povrzanite Eti~ki principi;tretiot del e aplicirawe na vrednostite i principite vo praksa.

PRV del : Generalna ramka na Etikata
1.1.Definicija za Etikata
1.2.Osnovni pretpostavki
1.3.Priod kon Eti~kiot Kod
1.4.Glavni celi
1.5.Obvrski
1.5.1. za zdru`eni Asocijacii so MNAGT
1.5.2. za ~lenovite na MNAGT

VTOR del: Su{tinata na Eti~kiot Kod
2.1.Osnovni vrednosti
2.2.Osnovni Eti~ki principi

TRET del:Primena vo praksa
3.1. Vodi~ za Eti~ka praksa

PRV DEL

 

ГЕНЕРАЛНА РАМКА ЗА ЕТИКА

1.1.Nekoi definicii za Etikata

Etika,vo po{iroka smisla e filozofska disciplina koja gi prou~uva ~ovekovite postapki ,vklu~uvajki gi generalnite nameri i ~ovekovata volja.Etikata ja pretpostavuva sposobnosta za izbor kako da se postapi.Ja vklu~uva sposobnosta da se izbere vo soglasnost so ne~ii sopstveni parametri (subjektivna etika) i sposobnosta da se izbere zemajki go vo obzir gledi{teto na drugiot
( intersubjektivna etika ).
Deontologijata e nauka za moralnite obvrski i posvetenost na praktikantite da postapuvaat eti~ki.

1.2.Osnovni pretpostavki

• Postoi bliska vrska pomegu etikata i praksata:Odnesuvaweto mo`e da bide eti~ki ili ne,vo zvisnost od toa dali ja promovira ili ne dobrosostojbata na sebe ili drugite.
• Etikata e  generalna ramka,koja {to go vodi praktikantot da obezbedi profesionalna usluga i sekoga{ ja potkrepuva praksata.Ne e sekoga{ ograni~ena na re{avawe te{ki i problemski situacii.
• Etikata identifikuva vrednosti koi im pomagaat na lugeto da go svatat nivniot potencijal kako ~ove~ki su{testva,vrednostite gi potkrepuvaat eti~kite principi kako vodi~ za aktuelizacija na vrednosti i principi koi gi potkrepuvaat deontolo{kite normi i se vodi~ na profesionalnata praksa .

 

1.3.Priod kon Eti~kiot Kod
 
Eti~kiot Kod na MNAGT gi identifikuva osnovnite vrednosti.Ovie vrednosti nudat ramka na upastva za da gi informira praktikantite za nivnoto li~no i profesionalno odnesuvawe  so cel da ja unapredi dobrosostojbata na lugeto koi se vklu~eni vo profesionalniot odnos.Ovie vrednosti pomagaat da se sozdate kriterium za eti~ko i profesionalno odnesuvawe kade {to }e bidat inkorporirani osnovnite pretpostavki vo vrska so vrednostite i povrzanite eti~ki principi za da  gi koristat kako baza za informirawe na eti~ka praksa vo site profesii.
Deontolo{kiot Kod nudi set od propi{ani pravila za regulirawe na odnesuvaweto na praktikantot za za{tita na pravata na sekoj korisnik.Ovie se strogo povrzani so nacionalnite prava i se specifi~ni za razli~ni profesionalni tela.
Celta na Eti~kiot i Deontolo{kiot Kod e da gi garantira ~ovekovite prava i voedno da se za{titeni so nacionalnite prava.
Ottuka,vo ovoj Kod akcentot e na va`nosta za pridr`uvawe kon jasni vrednosti i eti~ki principi so cel da se sozdade ramka na upatstva za spravuvawe so {irok opseg na situacii duri i da ne se detalno opi{ani vo Eti~kiot Kod.
Ovoj priod ja pridvi`uva arenata na eti~kata praksa podaleku od aplicirawe na set na pravila koi {to samo objasnuvaat {to treba i {to ne treba da se pravi,kon razmisluvawa za vrednostite i principite koi {to gi vodat praktikantite vo Ge{talt.Mo`no e sredba so situacii koi {to ne se pokrieni od posebnite kodovi ili da se bide soo~en so dilema pome|u razli~ni principi.Vo vakvi okolnosti sekoja odbrana nasoka na odnesuvawe stanuva neeti~ka edinstveno ako se poka`e deka praktikantot ne ja prevzel soodvetnata gri`a koja e vo soglasnost so vrednostite i principite na Ge{talt.Sekoj daden primer e razvien kako indikator za dobra praksa i ne treba da se smeta za sestran.
Kako dodatok , razmisluvawe za Etikata vo termini na generalni vrednosti i principi pomaga da se zemat vo predvid kulturnite razliki vnatre ge{talt op{testvoto i obezbeduva organizacija so obrazec za integrirawe vo Nacionalniot Deontolo{ki Kod.  
1.4. Glavni celi

1.Ja zgolemuva svesnosta na praktikantot  i razmisluvawe vo termini na Etikata ( vrednosti i principi ,kako i normi i zabrani ) so cel da se sozdade ramka na upatstva za analizirawe na ~ove~ki situacii.
2.Na ~lenovite na MNAGT im dava jasna ramka za Etikata za da praktikantot mo`e da ima kriterium da izbere Eti~ka pozicija i da ja koristi kako obrazec za da ja analizira sekoja prakti~na situacija.
3. Obezbeduva primeri za aplicirawe na Eti~ki principi,proizvedeni od vrednosti pa taka praktikantot }e ja razbere vrskata pome|u dvajca , a ne samo da se prilagodi na setot pravila.
4.Da demonstrira neophodnost za sebe istra`uvawe preku barawe na vrednosti i eti~ki principi namesto lista od pravila i barano odnesuvawe.

1.5. Obvrski

Poradi prirodata na MNAGT,asocijacija na asocijacii ovoj ~len e napi{an vo dva dela:prviot del e specifi~en za Asocijaciite ,a vtoriot del za individualnite ~lenovi na MNAGT; dvete sodr`at ekspliciten dogovor da se bide del od MNAGT.

1.5.1 .Obvrski na Asocijacii zdru`eni so MNAGT

Sekoja Asocijacija zdru`ena so MNAGT go odobruva Eti~kiot Kod I se obvrzuva na :

• Koristewe na MNAGT Eti~kiot Kod kako obrazec za svoj sopstven Kod.
• Osiguruvawe deka sekoj ~len }e se pot~inuva na Kodot I }e go koristi vo svojata praksa.
• Gri`a za razre{uvawe na lokalni situacii koga profesionalnoto odnesuvawe na nekoj ~len ne soodetstvuva so nacionalniot Eti~ki Kod,MNAGT Kodot i Nacionalnite prava.
• Obra}awe na MNAGT Eti~kiot Komitet za bilo koe nerazre{eno pra{awe so ~len I barawe na pomo{ so cel da se razjasni procesot i da se bide vo mo`nost da se postigne krajno re{enie.

1.5.2.Obvrski na ~lenovite na Nacionalnata Asocijacija

Sekoj individualen ~len na MNAGT (obi~no kako del od Nacionalnata Asocijacija) go odobruva MNAGT Eti~kiot Kod I se obvrzuva na:

• Daa go koristi kako ramka na upatstva za svoeto eti~ko razmisluvawe I kako vodi~ niz praksata.
• Da go sledi Deontolo{kiot Kod na dr`avata vo odnos na negovata / nejzina specifi~na profesija.

Sekoja individua e odgovorna za svoeto profesionalno odnesuvawe I e svesna za svojata obvrzanost kon EAGT zaednicata.Ako vakvoto odnesuvawe ne soodejstvuva so EAGT ili Nacionalniot Kod,}e bide istra`eno i proceneto od nacionalno telo koe }e odredisoodvetni sankcii.Sekoj Ge{talt trener se obvrzuva sebesi da diskutira I da se navra}a na ovoj Kod vo site aspekti na treningot.

VTOR DEL

Su{tinata na Eti~kiot Kod

Etikata e disciplina koja gi pravi eksplicitni osnovnite vrednosti koi {to go olesnuvaat procesot na olesnuvawe na ~ovekot.
Vrednostite doa|aat od egzistencijalen I filozofski pogled ,validni se za sekogo i doprinesuvaat za dobrosostojbata na sebe i drugite.Tie se univerzalni I gi nadminuvaat kulturnite normi I razvojot na individualnata realizacija.
Eti~kite principi proizleguvaat od vrednostite I predstavuvaat stavovi so cel da se prenesat vrednostite vo profesionalnata praksa.Poradi nivnata priroda potrebno e principite da bidat kulturolo{ki interpretirani:nekoi principi mo`e da se izrazat na razli~en na~in vo dve razli~ni kulturi; tie isto taka se validni za sekoja li~nost,direktno ili indirektno vklu~eni so praktikantot.
Vo ovoj del }e bidat identifikuvani i definirani specifi~ni vrednosti i Eti~ki principi.
Ovie vrednosti se esencijalni za zdrav razvoj na ~ovekot,individualen I interpersonalen I ottuka mo`e da se svati kako fundamentalni ~ovekovi prava.Ottuka vrednostite propi{ani vo ovoj Kod se vo soglasnost so Univerzalnata Deklaracija za ^ovekovite prava.
Eti~kite principi se kratko definirani.Tie potrebno e da bidat primeneti vo praksata preku zemawe vo predvid na lu|eto koi se direktno ili indirektno vklu~eni.Ottuka za sekoj princip ima prika`ano lista za mo`na celna grupa koja treba da bide imenuvana so cel da se odnesuva eti~ki:klient,sebesi kako praktikant,studentite,kolegite,~ovekovata okolina / zaednica.
2.1.Osnovni vrednosti
Vrednost zna~i ona {to e fundamentalno za ~ove~kit su{testva so cel da se obezbedi razvoj I ispolnetost za sebe kako i za drugite.Vklu~uva upatuvawe kon prirodniot Zakon koj im pomaga na lu|eto da se odnesuvaat so po~it kon sebe I kon drugite.Slednite vrednosti se povrzani so ^ovekovite prava I se vklu~eni vo Univerzalnata Deklaracija za ^ovekovi Prava.
Ovaa ramka na upatstva isto taka soodetstvuva so egzistencijalnata i filozofska perspektiva vo Ge{talt.Mnogu vrednosti mo`e da bidat dodadeni pa taka slednava lista ne se smeta za iscrpna; za ~lenovite na MNAGT vo odnos na opsegot na vklu~eni aktivnosti ,postojat nekoi fundamentalni:
1.Dostoinstvoto na ~ove~kite su{testva.Sekoe ~ove~ko su{testvo e vredno ,bez obzir na pol ,socijalna polo`ba,religija,etni~ka grupa,fizi~ko ili mentalno zdravje,politi~ko uveruvawe,seksualna orientacija i.t.n
2.Sebe odredenost
Sekoja individua e slobodna da odlu~I za svojata idnina vo odnos na nacionalnite prava na dr`avata I so obvrska na svoite I potrebite na drugite.
Sekoja li~nost mo`e da nau~I od svoeto iskustvo da bide odgovoren za sebe,azemaj}I ja vo predvid prirodata na svetot I slobodata na drugite.
3. Zdravje
Fizi~ka I mentalna sostojba e pravo na sekoja li~nost I potrebno e aktivno da se ~uvaat.

4. Sigurnost
Sekoja li~nost potrebno e da bide vo mo`nost da istra`uva I da raste vo sredina koja ovozmo`uva ~uvstvo na sigurnost.

5.Me|usebnost
Sekoja li~nost,zemaj}I vo predvid deka taa/toj `ivee I raste vo interpersonalen svet,me|usebno e vklu~ena so dobrosostojbata na drugite,razvivaj}i nezavisnost so drugite so cel da ja obezbedi svojata i sigurnosta na drugite .
Ovie vrednosti se direktno povrzani me|usebno I }e vlijaat na Ge{talt praktikantite vo nivnata profesionalna praksa.

2.2. Osnovni Eti~ki principi

Poradi prirodata na vrednostite I nivnoto zna~ewe vo `ivotot na ~ovekot,so cel da se garantira po~it I pravata na sekoja li~nost,potrebno e da se identifikuvaat jasni nasoki za odnesuvaweto koi se striktno povrzani so vrednostite.Eti~kite principi proizleguvaat od vrednostite I se indikator kako da se raboti ,so cel da se obezbedi dobrosostojba,razvoj I rast na li~nosta,tie se propi{ani I nudat kriterium za eti~ko odnesuvawe.
Koristej}I gi vrednostite kako po~etna to~ka mo`no e da se odredi set od eti~ki principi.
Glavnite se:
. po~it
. opolnomo{tvo
. za{tita
. odgovornost
. obvrska vo relaciite
Vo pomaga~ka profesija kako {to e psihoterapijata eti~kite principi potrebno e da opfa}aat mnogu oblasti so cel da se predizvika eti~ko odnesuvawe.
Glavnite principi se:
.Klienti
.Sebe kako praktikant
.studenti
.kolegi
.~ovekova sredina /op{testvo
Ge{talt praktikantite }e ja zemat vo obzir sekoja vrednost i proizvedeni eti~ki principi i }e se preispitaat sebesi so cel da odlu~at koj stav }e go zavzemat i kako da se odnesuvaat vo sekoja od spomenatite oblasti.Praktikantot }e ja analizira bilo koja situacija baraj}i go vlijanieto na eti~kite principi vrz praksata i }e izbere odnesuvawe zemaj}i go vo predvid {irokiot opseg na faktori ,pr.klient,sebesi,okolina i.t.n.  
Posle kratko definirawe na sekoj od niv ima lista koja indicira to~ki za razgleduvawe.Ova }e mu ovozmo`i na praktikantot da ja oceni situacijata i da prevzeme odgovornost za negoviot izbor.  

Prvo,postojat primeri na dobri praksi razvieni kako odgovor na eti~ki princip.Ova e za da gi stimulira praktikantite da se zapra{aat sebesi so cel da gi prenesat principite vo praksata;ne e iscrpna lista I sekoj praktikant }e najde svoj odgovor vo odnos na pette prika`ani celi.Ova }e mu ovozmo`I na praktikantot da gi razjasni pri~inite za svoeto odnesuvawe.

• Po~it na sekoja li~nost kako ~ove~ko su{testvo ,nadvor od nekoja specifi~na karakteristika ili kvalitet.

. kon klientite: praktikantot celosno I so razbirawe na li~nite gledi{ta na sekoja individua .Toj/taa }e I pomogne na li~nosta da bide vo soglasnost so sopstvenoto gledi{te.Praktikantot }e ja obezbedi svojata najdobra mo`na usluga za klientot.Praktikantot obezbeduva sigurna i profesionalna okolina ,I so svojata svesnost za mo}ta na svojata pozicija vnimava da sozdade atmosfera na doverba ,izbegnuvaj}I bilo kakva situacija koja eksploatira nekogo,i.t.n.
. kon sebe: praktikantot }e ja zeme vo predvid svojata li~na percepcija (pote{kotii) preferenci I }e go upati na drug kompetenten kolega sekoj klient ili situacija koja {to toj/taa ne saka ili ne e sposoben da se spravi,i.t.n.
. kon studentite: trenerot,svesen za stepenot na znaewe na studentite , dava adekvatni poddr{ki ,gi obezbeduva site neophodni izvori za u~ewe I otvoren e da go objasni svojot stil na predavawe so cel da im izleze vo presret na potrebite za u~ewe na studentite ,i.t.n.
. kon kolegite: praktikantot ja zadr`uva svesnosta za profesionalnostite na kolegite I koga postoja problemi gi povrzuva so kolegite.Posle slu{aweto na odgovorot praktikantot }e napravi nezavisno prosuduvawe za problemot , i.t.n.
.kon op{estvoto: praktikantot ja ima vo predvid specifi~nata kultura na svoeto op{testvo ,i ne se obiduva da gi nametne svoite vrednosti,i.t.n.

• OPOLNOMO[TVO ja istaknuva va`nosta za zgolemuvawe na rastot na sekoja li~nost.

. kon klientot: praktikantot se obvrzuva sebesi da raboti na razvivawe na svesnosta na klientite za nivnoto dostoinstvo,odgovornost i prava i.t.n.

. kon sebe: praktikantite ja prodol`uvaat svojata edukacija vo nivnoto pole na specijalnost za da go pro{irat svoeto znaewe i se gri`at za svojot profesionalen i li~en rast,i.t.n.

. kon studentite: trenerot,ja ocenuva kompetentnosta na svoite studenti i im ovozmo`uva da go razvijat svojot potencijal , rast i dobrosostojba , i.t.n.

. kon kolegite: praktikantot go po~ituva doprinosot na kolegite I sozdava uslovi da ja pro{iri  nivnata profesionalnost baraj}I da se spodeluva znaeweto,namesto da bidat qubomorni na nivnite otkritija,i.t.n.

. kon op{testvoto: praktikantot razmisluva vo termini na po{iroka dobrosostojba na op{testvoto kako i individualna i.t.n.

• ZA[TITA implicira gri`a za sebe I drugite (fizi~ko,mentalno i.t.n. )imaj}I ja na um unikatnosta I vrednosta na sekogo.

 

. kon klientite: praktikantite nudat adekvatni uslugi na klientite preku obezbeduvawe na sigurna rabotna okolina pr. doverlivost,fizi~ka sigurnost ,informacii za proceduri pri visoko rizi~ni situacii so svesnost za bilo kakva destruktivna namera vo interes na klientot. Tie ne vleguvaat vo ili ostanuvaat pri profesionalniot dogovor kade drugi aktivnosti ili vrski mo`e da go zagrozat profesionalniot dogovor ,tie ja zadr`uvaat doverlivosta duri i koga terapiskata relacija }e zavr{i,i.t.n.

. kon sebe: praktikantite se gri`at za svoite vrednosti i procesot na u~ewe.Tie odbivaat da rabotat vo situacii koi vklu~uvaat konflikti vo samite niv ili koga baraat povisoko nivo na kompetentnost.Praktikantite vodat gri`a  za svojata sigurnost i odlu~uvaat da prekinat vrska so klientot ako do`iveat nekoja fizi~ka ili mentalna sostojba koja {to ja zagrozuva nivnata sposobnost da rabotat efikasno i kompetentno so klientot,i.t.n.

. kon studentite: praktikantite gi ohrabruvaat studentite da gi prepoznaat svoite preferenci i ograni~uvawa,so cel da se za{titat sebesi i klientite od neadekvatni ili povreuva~ki intervencii,tie gi stimuliraat studentite da se gri`at za nivniot li~en i profesionalen rast,baraj}i go nivniot li~en stil i imenuvaj}i li~ni  problemi koi ja popre~uvaat nivnata ili sigurnosta na drugite,i.t.n.

. kon kolegite; praktikantite se spremni da se konfrontiraat so {tetni izjavi ili akcii na odredeni kolegi,i.t.n.

. kon op{testvoto: praktikantite obezbeduvaat uslugi za klientite vo celosna soglasnost so postoe~kite zakoni na dr`avata,i.t.n.

4.ODGOVORNOST:implicira zemawe vo predvid na posledicite od na{ite akcii kako  klienti,treneri,terapevti,supervizori,sovetnici,i.t.n.
. kon klientite : praktikantite ppravat jasni dogovori I go re{avaat profesionalniot odnos ako klientot ne e vo sostojba ili ne saka da funkcionira avtonomno I odgovorno , tie nema da go eksploatiraat klientot na bilo kakov na~in , tie deluvaat na na~in koj ne predizvikuva namerna ili promislena {teta na klientot, i.t.n.

. kon sebe: tie go imaat vo obzir vlijanieto na nivnata pozicija na klientot i se vnimatelni na koj na~in im odgovaraat na klientite so cel da obezbedat dobrosostojba da preveniraat zloupotreba , i.t.n.

. kon studentite: praktikantite se svesni za potrebite za u~ewe na nivnite studenti i im gi obezbeduvaat neophodnite alatki i informacii za da nau~at: ako studentot nema voqa da smeni neeti~ka situacija tie }e go konfrontiraat i }e odlu~at specifi~ni i eti~ki nasoki za akcija , i.t.n.

. kon kolegite: tie prifa}aat odgovornost za konfrontirawe na kolega za {to imaat opravdani pro~ini da veruvaat deka toj/taa se odnesuva na neeti~ki na~in so pogre{ni odluki,da go prijavat kaj kolega na soodvetnoto eti~ko telo,i.t.n.

. kon op{testvoto: praktikantite }e se pridr`uvaat kon svojata profesionalna odgovornost da razmisluva za psiholo{koto i fizi~ko zdravje na svoeto op{testvo,i.t.n.

5.OBVRSKA vo relaciite zna~i razvivawe na vistinski interesi za dobrosostojbata na klientot.

. kon klientot: praktikantite vnimavaat da go zemat vo predvid interpersonalniot svet na individuata i da vnimavaat na svoeto vlijanie vrz nego,i.t.n.

. kon studentite: praktikantite gi u~at studentite da go imaat vo predvid interpersonalniot svet na nivnite klienti,i.t.n.

. kon sebe i kolegite: tie se vklu~uvaat vo konferencii,gi spodeluvaat svoite pridonesi,i.t.n.

. kon op{testvoto: praktikantite se svesni i se aktivni vo `ivotot na svoeto op{testvo , i.t.n.

So cel da napravat eti~ka odluka praktikantite se poddr`uvaat od eti~kite pri~ini koi im ovozmo`uvaat da ocenat razli~ni situacii,za nivniot izbor da mo`e da bide promislen.Kako bilo,mo`e da se slu~i praktikantite da bidat vklu~eni vo situacii kade {to ne e mo`no da gi razgledaat site principi koi mo`at da se primenat,pokraj ovaa pote{kotija seu{te }e bide potrebno praktikantite da ja razgledaat specifi~nata situacija imaj}i gi vo predvid razli~nite gledi{ta i da bidat presmetlivi za svoite odluki.

Slednata {ema ( figura 1 ) e sinteza na su{tinata na Eti~kiot Kod.Postojat 3 razli~ni stepeni koristeni da se procenat situacii vo termini na Etika:

• Nivo 1, Osnovni vrednosti primenlivi za sekoe ~ove~ko su{testvo i univerzalno validni
• Nivo 2 , Eti~ki principi - kulturolo{ki implikacii koi gi vklu~uvaat razlikite vo razli`ni profesii.
• Nivo 3 , Celna grupa - gi opi{uva lu|eto I situaciite koi treba da se imaat vo predvid.

Osnovni vrednosti		- Dostoinstvo - Sebe odreduvawe - Zdravje - Bezbednost - Me|usebnost
Eti~ki principi		- Klienti - Sebe kako praktikant - Studenti - Kolegi - ^ovekova okolina/op{testvo
Celna grupa		- Po~it - Opolnomo{tvo - Za{tita - Odgovornost - Obvrski vo relacii

 

Figura 1 . Sinteza na su{tinata na Eti~kiot Kod : 3 nivoi za analiza na Eti~kata praksa

 

3 DEL

Primena vo praksa

• Vodi~ za Eti~ka praksa

 

Sledniot grafik ( figura 2 ) ja pretstavuva istata sodr`ina kako prethodniot.Ovoj prikaz poka`uva deka
,,osnovnite vrednosti ,, se fundamentalna premisa so cel da se analizira sekoja situacija vo termini na etika.Isto taka ja istaknuva va`nosta za procenuvawe na situacijata preku razgleduvawe na sekoj eti~ki proncip I pogled kon razli~na celna grupa za sekoj posebno so cel da se dojde do promislen zaklu~ok.
Eti`kata praksa implicira proces na evaluacija na situacii od razli~ni perspektivi.
Samo posle pravilna procena na situacijata od razli~ni gledi{ta Ge{talt praktikantot bi trebalo da dojde do re{enie.

ЕТИЧКИ ПРИНЦИПИ        ЦЕЛНИ ГРУПИ

-po~it -opolnomo{tvo -za{tita  -odgovornost -obvrska vo relacii

-klienti -sebe kako praktikant             -studenti                                  -kolegi   -~ovekova okolina/op{testvo

 

Figura 2. Vodi~ za Eti~ka proc